Karel Veliki, Zadnja leta in smrt, 2. del

Sreda, 29. Januar 2014

V današnjem zapisu nadaljujem z objavo seminarske naloge. Tokrat teče beseda o prvem poglavju, ki sem ga obravnaval, o 30. poglavju v Einhardovem delu. Kot že omenjeno v uvodu, je najprej slovenski prevod poglavja, katermu sledi še daljši komentar.

Kronanje Ludvika. Vir: wikipedia

Kronanje Ludvika – Karlova smrt1

Proti koncu njegove smrti [813], ko je bil že zlomljen od bolezni in od starosti, je k sebi poklical Ludvika, svojega edinega preživelega sina po Hildegardi, in vse glavne predstavnike Frankovskega kraljestva na slovesen zbor. Predlagal je Ludvika, z njihovo enoglasno privolitvijo, da bi z njim kraljeval nad celotnim cesarstvom in mu je v njegov naslov dodal ime dediča; potem ko je na sinovo glavo položil krono, ga je oznanil za cesarja, kar so vsi prisotni pozdravili njemu v prid, saj je izgledalo, kot da ga je Bog spodbudil k temú za dobro kraljestva; to je povečalo kraljevo dostojanstvo in dalo malo strahu tujim narodom. Potem ko je poslal svojega sina nazaj v Akvitanijo, se je, čeprav slaboten od starosti, odpravil na lov, kot ponavadi blizu njegove palače v Aachnu, in je preživel preostalo jesen na lovu in se je vrnil tjakaj za prvi november [813]. Medtem ko je tam prezimoval, je januarja dobil visoko vročino [22. jan 814] in se je odpravil v posteljo. Takoj ko je bil zbolel, se je začel postiti, kakor je vedno delal kadar je dobil vročino, misleč, da bo s postom odpravil bolezen ali jo vsaj ublažil. Poleg vročine pa je trpel tudi zaradi bolečine v strani – Grki so jo imenovali plevritis – a je še vedno vztrajal v postu in si je moč ohranjal le s požirki, ki jih je delal na izredno dolgih razmikih. Umrl je osemindvajsetega januarja, sedmi dan zatem, ko se je odpravil v posteljo, ob 9 uri zjutraj, po prejemu svetega obhajila, v dvainsedemdesetem letu starosti in v sedeminštiridesetem letu vladanja [28. jan 814].

Zbor v Aachnu in smrt

Einhard v tem poglavju začne s pripovedjo o sklicu zbora v Aachnu, t. i. generalis conventus, na katerega je Karel Veliki, takrat že slabega zdravja, poleg svojega sina Ludvika, poklical tudi glavne predstavnike celotnega cesarstva. Mogoče je zaslediti, da naj bi Ludvik že v avgustu prispel do Karla, kateremu je v času pred zborom dajal navodila in nasvete o cesarstvu in vodenju.2 Sledilo je kronanje v aachenski kapeli, na nedeljo 11. septembra leta 813.  Z enoglasno privolitvijo prisotnih je bil Ludvik takrat s  Karlove  strani  okronan.  Po Karlovem govoru naj bi skupaj z Ludvikom kleče molila.3 Pri nekaterih se omenja tudi to, da si je Ludvik sam položil na glavo cesarsko krono.4 Nato ga je razglasil za cesarja in tudi avgusta.5 Enak proces kronanja je opravil že bizantinski cesar Mihael I. s svojim sinom.6

Karel je Ludvika po kronanju poslal nazaj v Akvitanijo, ali pa je mogoče odšel sam, a vseeno naj bi njun razhod bil zelo emocionalen.(( Schmidt, Charlemagne, str. 98; Delpierré de Bayac, Karel Veliki, str. 249; James, History of Charlemagne, str.395. )) Karel se je zatem odpravil na lov v Ardene, čeprav je bil slabotnega zdravja, od koder se je vrnil začetek novembra.7

Einhard poroča, da se je v času prezimovanja, v januarju leta 814, zbolel. Moč je zaslediti, da je Karel, kljub svoji starosti in tudi mrzli zimi, še vedno hodil na jutranje kopanje v  terme blizu palače.8 Kot  ponavadi naj bi pričel z  zdravljenjem  na  lastno  odgovornost  s postom, čeprav so mu zdravniki svetovali drugače.9 Zanimivo je, da je za zdravljenje uporabil metodo o kateri je menil, da ni bila dobra zanj in je uničila njegovo zdravje.10 Stanje se mu je zaradi tega še poslabšalo in poleg prehlada je dobil tudi vnetje poprsnice oz. plevritis. Užival ni nobene hrane in pil le malo vode po požirkih. Stanje se mu je  poslabšalo, zato je Karel poklical k sebi nadkaplana Hildibalda, da je opravil še zadnje obhajilo11 (mogoče je zaslediti tudi omembe maziljenja, vendar to ni bilo uvedeno do 12. stoletja12 ). Sedmi dan po  tem, ko je legel v posteljo, je 28. januarja leta 814  ob 9 uri zjutraj  umrl.13 Nekateri pisci so celo zapisali, da se je tik pred smrtjo v postelji vzravnal, zaprl oči in se poslovil z  besedami »v Tvoje roke izročam svojo dušo«, vendar je to malo verjetno.14  Njegov vnuk je leta 840 zapisal,da je ob smrti zapustil Evropo napolnjeno z dobroto.15

Nadaljevanje: 3. del

  1. Prevod je narejen po delu prevajalca: Epes Turner, Einhard: The Life of Charlemagne, poglavje: 30. []
  2. Wells, The Age of Charlemagne, str. 297; Cutts, Charlemagne, str. 339s.  []
  3. Mombert, History of Charles the Great, str. 479; Wells, The Age of Charlemagne, str. 298; James, History of Charlemagne, str. 394;  []
  4. Cutts, Charlemagne, str. 340; Wells, The Age of Charlemagne, ibid.; James, History of Charlemagne, ibid.  []
  5. Mombert, History of Charles the Great, str. 480; Cutts, Charlemagne, ibid. []
  6. Fitchenau, The Carolingian Empire, str. 186.  []
  7. Hodgkin, The Life of Charlemagne, str. 304; Cutts, Charlemagne, ibid.  []
  8. Delpierré de Bayac, Karel Veliki, str. 250; James, History of Charlemagne, str. 396; Summers, Life and Times of Charlemagne, str. 176.  []
  9. Cutts, Charlemagne, str. 341; Mombert, History of Charles the Great, str. 481; James, History of Charlemagne, ibid.  []
  10. Fitchenau, The Carolingian Empire, str. 186; Mombert, History of Charles the Great, ibid.  []
  11. Mombert, History of Charles the Great, str. 482; Delpierré de Bayac, ibid.; Summers, Life and Times of Charlemagne, ibid.; Wells, The Age of Charlemagne, str. 299.  []
  12. Mombert, History of Charles the Great, ibid.  []
  13. Mogoče je zaslediti tudi datum 5. februarja, kar pa je posledica napačne razlage tega, da je umrl 5. dan pred februarskimi kalendami. – gl. Cutts, Charlemagne, str. 341.  []
  14. Mombert, History of Charles the Great, ibid.; Summers, Life and Times of Charlemagne, ibid.; Schmidt, Charlemagne, str. 99; Delpierré de Bayac, Karel Veliki, str. 251; Wells, The Age of Charlemagne, ibid.  []
  15. »Charlemagne«, datum vpogleda 15. februar 2013, http://www.britannica.com/EBchecked/topic/106546/Charlemagne.  []

V kategoriji Faksimile, Moje besede Tagi: , , , , , , , , , , ,

 

1 komentar Dodaj komentar

  • 1. Nekoč » Karel Veli&hellip  |  Petek, 31. Januar 2014 ob 5:36 pm

    [...] leta in smrt Krala Velikega tokrat nadaljujemo s predstavitvijo dogajanja po njegovi smrti. Aachenska katedrala. Vir: [...]

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


Zgodovinski utrinki


Eksotična plesalka
O začetkih eksotičnega plesa so menenja deljena in obsegajo čas od Babilona pa do 20. stoletja. Prve pisno omembo najdemo v komediji Tomasa Otawaya iz leta 1681. Prav tako se pojavljajo omemebe eksotičnega plesa v različnih mitih. Že Sumerci omenjajo pohod boginje Inine v podzemlje (mit se povezuje z bibiljiskim plesom 7 tančic), pri Grkih je v 6.stol. pr.n.št. prišel v veljavo Solonov zakon, ki prepoveduje ples z odstranjevanjem oblek pred moškim občinstvom. V starem Rimu je eksotični ples del praznovanja Floralije. V Bizantinskem cesarstvu naj bi žena cesarja Justinijana 1. začela v življenju kot eksotična plesalka. Večji pojav eksotičnega plesa pa se začne konec 19. stoletja.

Koledarnik

Januar 2014
P T S Č P S N
« Nov    
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031