Karel Veliki, Zadnja leta in smrt

Torek, 28. Januar 2014

Na današnji dan obeležujemo 1200. obletnico smrti Karla Velikega, prvega vladarja dinastije Karolingov. V ta namen objavljam svojo seminarsko nalogo, ki je bila izdelana prav s tem namenom v lanskem študijskem letu.

V tej seminarski nalogi so obravnavana tri poglavja iz Einhardovega dela »Vita Caroli Magni«, kjer je avtor opisoval življenje Karla Velikega. Gre za poglavja o Karlovi smrti, njegovem pogrebu in znamenjih, ki so naznanjala bližajočo se smrt. Na blogu bo seminarska objavljena v nekaj delih, razdeljena po poglavjih, ki se obravnavajo. Za vsakim prevodom poglavja1 sledi tudi obsežnejši komentar, podkrepljen s primeri iz literarnih del drugih avtorjev, ki so obravnavali Karla Velikega. Tu se pojavlja problem, ki se odraža v skoraj identičnih zapisih večine avtorjev, saj je virov o Karlu Velikemu izredno malo in se vsi nanašajo na par osnovnih življenjepisov. Poizkusil bom poleg Einhardovega dela zraven vključiti tudi dela drugih avtorjev in s tem predstaviti življenje Karla Velikega kot ga je ustvarilo zgodovinopisje do danes.

Pisar Karlovega življenjepisa Einhard. Vir: http://kunstnet.org/werk/45908-einhard

Današnji zapisek je uvodni del seminarske, kjer je na kratko predstavljeno kaj se je dogajalo v času pred tistim, ki ga obravnavajo omenjena poglavja.

Uvod

Preden se posvetimo izbranim poglavjem, si najprej oglejmo dogajanje v letih pred aachenskim zborom in Karlovo smrtjo, predvsem zato, ker so nekateri dogodki vplivali na dogajanje pred Karlovo smrtjo in na nekatere njegove odločitve.

Karla Velikega je že nekaj let po njegovem kronanju v Rimu začela obiskovati smrt in njegovo življenje je prešlo v fazo žalovanj. Leta 804 na 19. maja je umrl njegov priljubljeni pisar Alkvin,2 ki je bil del Karlovega življenja že od prihoda na njegov dvor leta 782.3 Sledilo je nekaj mirnih let, nato pa je smrt v roku dveh let iztrgala kar štiri družinske člane. Leta 810 je najprej umrla njegova sestra Gizela, nato julija t.l. hči Rotruda, ter čez mesec dni še sin Pipin.4 Konec naslednjega leta, 4. decembra 811, je umrl tudi najstarejši od njegovih treh sinov, Karel Mlajši.5  O natančnosti datumov smo lahko malo skeptični, saj je mogoče zaslediti tudi drugačne.6

S smrtjo dveh njegovih sinov so propadli načrti o delitvi cesarstva, ki ga je bil razdelil leta 806.7 Po tej razdelitvi naj bi Pipin prejel Italijo in del Nemčije podrejenimi kraljestvi, Ludvik Akvitanijo, Provanso in velik del Burgundije, ostalo pa  bi  pripadlo Karlu Mlajšemu.8  Zdaj je ostal le še Ludvik s svojim delom cesarstva. Hitro je poskrbel za Pipinov del cesarstva s tem, ko  je na čelo postavil svojega vnuka, Pipinovega sina, Bernarda.9

Karel Veliki. Vir: http://bit.ly/L72uc3

Istega leta kot je umrl Karl Mlajši je dal z oporoko razdeliti njegovo premično premoženje, kjer je zaradi svoje velike pobožnosti kar dve tretjini ali celo tri četrtine10  svojega premoženja prepustil Cerkvi, ostala tretjina pa je bila razdeljena med družino, služabnike, reveže in ponovno Cerkev.11 Tako naj bi njegovim naslednikom pripadla le dvanajstina bogastva.12

Čez dve leti je Karel, takrat star že preko 70 let, opravil še zadnje kar mu je preostalo pred smrtjo. V Akvitanijo je poslal sle, da k njemu v Aachen privedejo sina Ludvika.13

Nadaljevanje: 2. del

  1. Prevod je narejen po delu prevajalca: Epes Turner, Einhard: The Life of Charlemagne, poglavja: 30, 31, 32. []
  2. Dellpierrié de Bayac, Karel Veliki, str. 245. []
  3. »Alcuin«, zadnja sprememba 12. februar 2013, http://en.wikipedia.org/wiki/Alcuin. []
  4. Delpierrié de Bayac, Karel Veliki, ibid; James, History of Charlemagne, str. 392; Braunfels, Karl der Große, str. 117.   []
  5. Delpierrié de Bayac, Karel Veliki,  ibid; Hodgkin, The Life of Charlemagne, str. 300.  []
  6.  Npr.: Fitchenau, The Carolingian Empire, str. 179. []
  7. Ibid. []
  8. Hodgkin, The Life of Charlemagne, str. 299; Schmidt, Charlemagne, str. 95. []
  9.  James, History of Charlemagne, str. 393; Wells, The Age of Charlemagne, str. 296. []
  10. Flitchenau, The Carolingian Empire, str. 185.  []
  11. Delpierré de Bayac, Karel Veliki, str. 246; Wilson, Charlemagne: barbarian & emperor, str. 130; Hodgkin, The Life of Charlemagne, str. 303.  []
  12. Hodgkin, The Life of Charlemagne, ibid.  []
  13. James, History of Charlemagne, str. 393; Mombert, History of Charles the Great, str. 478.  []

V kategoriji Faksimile, Moje besede, Na določen dan Tagi: , , , , , , , , , , ,

 

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


Zgodovinski utrinki


Eksotična plesalka
O začetkih eksotičnega plesa so menenja deljena in obsegajo čas od Babilona pa do 20. stoletja. Prve pisno omembo najdemo v komediji Tomasa Otawaya iz leta 1681. Prav tako se pojavljajo omemebe eksotičnega plesa v različnih mitih. Že Sumerci omenjajo pohod boginje Inine v podzemlje (mit se povezuje z bibiljiskim plesom 7 tančic), pri Grkih je v 6.stol. pr.n.št. prišel v veljavo Solonov zakon, ki prepoveduje ples z odstranjevanjem oblek pred moškim občinstvom. V starem Rimu je eksotični ples del praznovanja Floralije. V Bizantinskem cesarstvu naj bi žena cesarja Justinijana 1. začela v življenju kot eksotična plesalka. Večji pojav eksotičnega plesa pa se začne konec 19. stoletja.

Koledarnik

Januar 2014
P T S Č P S N
« Nov    
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031