Zdravo življenje 19. stoletja – 3. del

Sreda, 27. Februar 2013

Danes dodajam še zadnji del seminarske naloge o zdravem življenju v 19. stoletju. Tokratnji temi govorita o pojavljanju teme v časopisih 19. stoletja, na žalost le delno, ter o pogledu na zdravo življenje po prvi svetovni vojni in zanimiv preskok, ki se je v tem času zgodil v dojemanju. Na koncu dodajam še seznam literature in virov, ki so bili uporabljeni, ter povezavo do naloge v .pdf obliki.

Časopisje

Velja pa narediti tudi krajši pregled o omembi zdravega življenja v časopisju. Digitalna knjižnica Slovenije omogoča hitro iskanje skozi časopisje 19. stoletja. Pod ključno besedo »zdravje« je mogoče najti več kot 9000 zadetkov. Pregledal sem nekatere letnike iz sredine in konca 19. stoletja, da si lahko ustvarimo neko osnovno podobo o tej temi v časopisju.

Zelo veliko je omemb zdravja v molitvah in priprošnjah, ter v zahvalah. Tako se npr. v katoliškem listu Zgodnja Danica nekdo zahvaljuje bogu in svetnikom za zdravje njegove oz. njene sestre.

Prav tako v Zgodnji Danici priporočajo zmerno petje, ali pa zmerno uživanje vina za ohranjanje dobrega zdravja in škodljivost žganja. V Slovenskem Gospodarju pišejo, da je delo dobro za telesno zdravje in moč. Še najbolj pa o navodilih za zdravo življenje pišejo v Učiteljskem tovarišu. Tu je mogoče brati o skrbi za zdravje, o različni hrani in njenih lastnostih, o vodi, idr.

Zanimiv je tudi pogled na kavo. Učiteljski tovariš piše o škodljivosti kave in o prekomernem pitju, medtem ko pa v Slovenskem gospodarju in Slovenskem narodu najdemo oglase, ki ponujajo okusno in zdravo kavo. Tu se lepo vidi, kako je marketing ob koncu 19. stoletja že močno vplival na zavajanje potrošnikov, saj se oglasi že poslužujejo besedil, da je npr. kava »najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot izvrstno« in zaradi tega nujna za vsako hišo.

Napotki po veliki vojni

Pogled na zdravo življenje se je po prvi svetovni vojni dosti spremenil. Sicer so v veliki večini ostale osnove enake, vendar pa se je po novem na prehrano in gibanje gledalo z drugega zornega kota. Za to tematiko sem našel tri avtorje, ki na zelo obširno pišejo o hrani in vadbi. Kot prvi je že leta 1918 pisal Herman Vedenik, po katerem sta se kot kaže zgledovala tudi Just Bačar in Mavricij Rus, še posebej Bačarjeva knjiga ima mnogo enakih napotkov kot Vedenikova. Za primerjavo naj navedem le nekaj novih pogledov.

Vsi trije v svojem delu že razčlenjujejo hrano na osnovna makro in mikro hranila, kot jih poznamo še danes. Najde se tudi že prvi primer diete za 70kg človeka, ki temelji na energijskem vnosu hrane v vrednosti okoli 3000 kcal.

V hrani se poudarja vitamine in minerale, celo že ribje olje. Priporoča se uporaba rjavega sladkorja v manjših količinah. Sadje ni več slaba zadeva in oreščki postanejo nekaj novega na jedilniku. Pri pijači se začnejo priporočati različni sadni sokovi, ki so narejeni iz različnega sadja in jih je potrebno redčiti z vodo. Zaslediti je tudi nov pojav vegetarijanstva, ki je bil do sedaj neznanka.

Telesna vadba se začne obravnavati čisto drugače. Za mladino ni dovolj le šolska telovadba, ampak je treba telesne vaje izvajati tudi doma ali v naravi. Vadbo je tudi treba prilagoditi zdravstvenemu stanju človeka. Pojavijo se prve vaje z dodatnim bremenom, ki se morajo izvajati pod nadzorstvom in primeri vaj s slikami izvedbe.

Kot vidimo je postajalo dojemanje prehrane in telovadbe v začetku 20. stoletja popolnoma drugačno in postalo osnova za smernice zdravega življenja, ki se uporabljajo še dandanes. Iz pogleda na hrano kot živilo smo na koncu prišli k pogledu na hrano kot energijsko vrednost.

Literatura in viri

  • Bačar, Zdravje in bolezen v domači hiši, 1927
  • Burgestein, Zdravstvena pravila za učence in učenke, 1905
  • Makarovič, Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem, 1991
  • Prelog, Makrobiotika ali nauki, 1864
  • Rus, Zdravje mladine: higijena doma in v šoli, 1928
  • Slomšek, Blaže in Nežica v nedeljskej šoli, 1995
  • Stoletna pratika devetnajstiga stoletja od 1801-1900, 1847
  • Studen, Tudi Christoph Wilhelm Hufeland je bil Lipičev vzornik, 2007
  • Vedenik, Kako si ohranimo ljubo zdravje, 1918
  • Volčič, Domači zdravnik: Kratek navod, si zdravje utrditi in življenje podaljšati, 1874
  • Slovenski Gospodar
  • Slovenski narod
  • Učiteljski tovariš
  • Zgodnja Danica
Celotna seminarska naloga je dostopna na sledeči povezavi: KLIK

V kategoriji Faksimile, Moje besede Tagi: , , , , ,

 

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


Zgodovinski utrinki


Eksotična plesalka
O začetkih eksotičnega plesa so menenja deljena in obsegajo čas od Babilona pa do 20. stoletja. Prve pisno omembo najdemo v komediji Tomasa Otawaya iz leta 1681. Prav tako se pojavljajo omemebe eksotičnega plesa v različnih mitih. Že Sumerci omenjajo pohod boginje Inine v podzemlje (mit se povezuje z bibiljiskim plesom 7 tančic), pri Grkih je v 6.stol. pr.n.št. prišel v veljavo Solonov zakon, ki prepoveduje ples z odstranjevanjem oblek pred moškim občinstvom. V starem Rimu je eksotični ples del praznovanja Floralije. V Bizantinskem cesarstvu naj bi žena cesarja Justinijana 1. začela v življenju kot eksotična plesalka. Večji pojav eksotičnega plesa pa se začne konec 19. stoletja.

Koledarnik

Februar 2013
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728