Zdravo življenje 19. stoletja – 2. del

Torek, 19. Februar 2013

Tokrat nadaljujem z zadnjič delno objavljeno seminarsko nalogo na temo zdravega življenja v 19. stoletju. V sledečem delu je govora o napotkih za gibanje in drugih stvareh, kot je na primer osebna higiena ali kajenje.

Gibanje

Gibanje je eden od dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na zdravo življenje in tega so se zavedali tudi takrat. Splošno znano je bilo, da so ljudje, ki so več delali in se gibali, živeli dlje od takih, ki so cele dneve preganjali lenobo in samo dobro jedli. K gibanju za daljše življenje so pozivali eni in drugi v svojih knjigah.

Kot pišejo, je delo najpomembnejše in se mu ni lepo izogibati. Delo krepi tako telo kot duha in ju utrjuje. Lenoba le uničuje človeka, saj kot piše Volčič: »Zdrav in srečen je kdor se od malih nog dela pridno vadi.«

Tako kot delo je pomembno tudi telesno gibanje v naravi. Vadbe v zaprtih prostorih se je bolje izogibati, saj tam zrak ni kaj prida zdrav. Paziti je treba, da se vadba izvaja pred obrokom ali 3-4 ure po njem. Veliko telesnega gibanja je dobro za telo, kot je na primer umirjen sprehod. Narobe je, če se človek preveč utrudi ali preveč poti, zato je treba tu postopati po zmernosti in pravilni drži ob izvajanju vadbe. Z vadbo je bolje prenehati preden se utrudiš.

Ples lahko tudi štejemo med vadbo in Slomšek za to priporoča največ uro do dve plesa, več pravi, da ni zdravo, pa tudi ostalim ljudem ni po godu, če se kdo predolgo časa suče po plesišču. Vendar pa je potrebno tu še omeniti, da je bil ples iz stališča Cerkve moralno sporen, še posebej v kombinaciji za alkoholnimi pijačami, in je prav zaradi tega tudi omejevan.

Tu bi mogoče tudi omenili, da počitek prav tako dobro vpliva na zdravje kot vadba, če le ni predolg. Priporočljivo je vsaj 6 do 8 ur nočnega spanca, saj podnevi ni zdravo spati in tudi 2 uri nočnega spanca je bolje kot 4 ure dnevnega.

Drugo

Seveda pa pri smernicah za zdravo in dolgo življenje niso dajali poudarka samo na zgoraj predstavljene teme, ampak tudi na ostale dejavnike. Tu gre predvsem omeniti telesno higieno, urejenost stanovanja, obleke, duševna zadovoljnost, škodljivost tobaka, idr.

Ljudje naj bi vsak dan posvečali pozornost osebni higieni, kopati bi se morali vsaj enkrat tedensko in na 14 dni s toplo vodo in milom, ter redno menjati spodnje perilo. Zanimivo je da so eni priporočali kopanje z mrzlo vodo, drugi pa s toplo. Redno naj tudi čistijo noge, saj se te veliko potijo in s tem »marsiktero bolezen si boš odgnal.«

Tudi urejenost stanovanja kaže na ljudsko izobraženost, zato mora biti čisto in snažno. Spalnica naj se čez dan zrači, le v času spanja naj se zapro okna. Priporočljivo je, da so spalni prostori ločeni od bivalnih.

Tobak je že takrat veljal za škodljivo razvado, ki človeškemu telesu in zdravju ne prinaša nič koristnega. O tobaku je Volčič napisal, da »k srečnemu življenju in terdnemu zdravju vendar ni ravno potreben,« kar podpirajo tudi ostali, obsežno pa so se o tem razpisali v Stoletni pratiki. Prelog je izjavil, da »o prednostih kajenja tu govoriti, bi bilo prazno slamo mlatiti« in je v opomin mladim bralcem tudi navedel posledice kajenja tobaka. Kot piše, kajenje »pokvari zobe, posuši telo, čini človeka slabega in bledega, oslabi oči in pamet, vleče kri proti glavi in plučem in zato prinaša bolezni glave in pluč, in zna slabim celo krvni kašelj in jetiko priskrbeti«, Volčič pa dodaja, da »postane človeku potreba.« Tudi duhanje oz. noslanje tobaka ni nič boljše kot kajenje, »draži živce, jih slabi in tako prinaša bolezni glave in očem.« Volčič še zapiše: »Ne vadi se nobenega tobaka.«

Velik poudarek je dan tudi duševnemu zadovoljstvu, ki je en glavnih dejavnikov pri zdravem in dolgem življenju. Psihična trdnost, močna volja in vera so tisto glavno, kar vodi človeka skozi življenje in mu daje smisel.

V kategoriji Faksimile, Moje besede Tagi: , , , , , , ,

 

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


Zgodovinski utrinki


Eksotična plesalka
O začetkih eksotičnega plesa so menenja deljena in obsegajo čas od Babilona pa do 20. stoletja. Prve pisno omembo najdemo v komediji Tomasa Otawaya iz leta 1681. Prav tako se pojavljajo omemebe eksotičnega plesa v različnih mitih. Že Sumerci omenjajo pohod boginje Inine v podzemlje (mit se povezuje z bibiljiskim plesom 7 tančic), pri Grkih je v 6.stol. pr.n.št. prišel v veljavo Solonov zakon, ki prepoveduje ples z odstranjevanjem oblek pred moškim občinstvom. V starem Rimu je eksotični ples del praznovanja Floralije. V Bizantinskem cesarstvu naj bi žena cesarja Justinijana 1. začela v življenju kot eksotična plesalka. Večji pojav eksotičnega plesa pa se začne konec 19. stoletja.

Koledarnik

Februar 2013
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728