Mutatis mutandis

Ponedeljek, 18. Februar 2013

Neverjetno kako se čas spreminja. Enkrat na slabše, drugič na bolje, vendar ko potegnem črto lahko rečem, da sem na pozitivni strani nevtralnega. Je res čas tisti ali se mogoče le jaz spreminjam? Tu bi se lahko malce filozofsko razpisal, ampak bi potem zaradi tega zašel iz zamišljene teme.

Že nekaj dni razmišljam o tem, ali bi dokončal začeto zgodbo, ali pa bi se posvetil trenutnim idejam. Sicer sta obe možnosti enako vabljivi, a nerad puščam stvari nedokončane. Za trenutne ideje in razmišljanja, ki jih je zadnje čase res veliko, bo še dovolj priložnosti.

Nikoli si nisem mislil, da bo treba toliko stvari spremeniti v vsakdanjem življenju. Vendar če si nekaj močno želiš, boš to naredil. Novo zastavljeni cilj je izgledal lahko osvojljiv, kot da bo potrebnih le nekaj mesecev in že bom dosegel željeno. A kaj sploh je tisto željeno, kar je spremenilo moje življenje?

Že od nekdaj sem imel željo, da bi iz sebe naredil nekaj estetskega. Verjento imam to v genih, saj so se kar nekateri v širšem krogu družine posvečali bodibildingu ali dvigovanju uteži, nekateri že takrat, ko se še vedelo ni za ta šport (bi se lahko debatiralo, kaj sploh je šport). Mene je bolj privlačilo oblikovanje, kot pa dvigovanje. Nikoli nisem imel prevelike tendence k temu, da bi dvigoval težka bremena.

Tako se je nedolžna debata za šankom spremenila v resničnost in sem začel. Včasih sem bil mišljenja, da je  dovolj le več gibanja. A ko sem enkrat začel z raziskovanjem, branjem in odkrivanjem do tedaj neznanega področja, sem videl, da bo potrebno več kot le sprememba telovadbe. Treba je pametno jesti in pametno trenirati. En od pro-jev bodibildinga je rekel, da v tem športu ni nobenega razmerja med hrano in treningom, kot se ponavadi oznanja. Vedno moraš dati od sebe 100%, 100% pri hrani in 100% pri treningu. Nebi se mogel bolj strinjati s tem. S časom sem spoznal, da je ta izjava več kot na mestu.

Kot vsak začetnik, sem bil tudi sam prepričan, da mi sploh ne bo potrebno veliko spremeniti. Ko pa sem enkrat začel brati, je hitro postalo jasno, da veliki cilji zahtevajo velike spremembe. In se je začelo. Najprej par tednov branja o prehrani, treningih, kombiniranju, o začetnikih v fitnes svetu. Čim več informacij. Nato so sledile prve spremembe v hrani, prvi treningi. Mogoče sem bil eden redkih, ki mu je to uspelo, vendar sem kmalu svojo hrano obrnil na glavo. Nič več dobrot, le meso, zelenjava, kosmiči in vsake par tednov en obrok za dušo, tak poln svinjarije. Počasi se je spreminjalo. Hrana je postala okusnejša, treningi vedno le boljši, oblika telesa se je spremenila in ob vsem napredku je bilo motivacije vedno le več. Stvari so začele iti na bolje in bolje.

A življenje se vseeno kruto igra z nami. Po izgubi zelo dobrega prijatelja sem bil postavljen na veliko preizkušnjo. Začel sem dvomiti vase, v moje cilje. Edino gonilo naprej je bilo to, da je bil ravno ta prijatelj zaslužen za to, da sem naredil korake v bodibilding. Prav z mislijo nanj se vsak dan opomnim in sledim svoji poti, čeprav je življenje brez njega drugačno. Z mislimi na preteklost, stopam v prihodnost. Minilo je leto, kmalu bosta dve in še vedno vztrajam. Vse je postalo rutina, del novega življenja, brez katerega ne gre. Če sem prej vsak dan zapravil dve uri s flašo piva v roki za šankom, zapravim zdaj 2 uri z “železjem” v fitnesu. Čas ni več ovira. Vedno se najde, oziroma vedno si ga razdelim tako, da lahko vse naredim. Hrana, ki bi jo pre raje vrgel skozi okno, je zdaj ena najbolj okusnih. Stvari, ki sem jih prej jedel, so tako redke kot zebre na Greenlandiji, a včasih jih ladja še pripelje mimo. Veliko bolj sem se začel posvečati zdravju, zdravi prehrani, posledično tudi “life extension-u”. Nikoli si nisem mislil, da bom bral stokovne stvari iz področja medicine, ampak jih, celo z veseljem. Z vsako študijo, člankom, se naučim kaj novega, kar potem vpeljem v vsakdan. Veliko ekserimentiram, tako pri hrani kot pri treningih, povsod. Učim se. Iščem tisto, kar bi najbolj ustrezalo meni. In enkrat bom to našel.

Le še par besed, da ta roman končno zaključim. Spremenil sem se, zase v dobri smeri, za druge mogoče ne, vendar vsak ima o tem svoje mnenje, kateremu ne oporekam. Lahko da sem vedno izstopal, le da tega nisem opazil. Vsak vodi svoje življenje in njegova odločitev je kako. Lahko gleda na življenje v pozitivni luči in videl bo pozitivno, lahko pa v negativni in tega življenje bo žalostno. Nikoli ne obupati nad seboj. Včasih je treba spremeniti kar mora biti spremenjeno (“Mutatis mutandis!”).

V kategoriji Moje besede, Razmišljanje Tagi: , , , , ,

 

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


Zgodovinski utrinki


Eksotična plesalka
O začetkih eksotičnega plesa so menenja deljena in obsegajo čas od Babilona pa do 20. stoletja. Prve pisno omembo najdemo v komediji Tomasa Otawaya iz leta 1681. Prav tako se pojavljajo omemebe eksotičnega plesa v različnih mitih. Že Sumerci omenjajo pohod boginje Inine v podzemlje (mit se povezuje z bibiljiskim plesom 7 tančic), pri Grkih je v 6.stol. pr.n.št. prišel v veljavo Solonov zakon, ki prepoveduje ples z odstranjevanjem oblek pred moškim občinstvom. V starem Rimu je eksotični ples del praznovanja Floralije. V Bizantinskem cesarstvu naj bi žena cesarja Justinijana 1. začela v življenju kot eksotična plesalka. Večji pojav eksotičnega plesa pa se začne konec 19. stoletja.

Koledarnik

Februar 2013
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728