Res je, preveč razmišljam

Četrtek, 7. Februar 2013

Beži ta neustavljivi čas. Skoraj neverjetno je, da sem nazadnje objavljal konec septembra, in se od takrat naprej zavil v nekakšno jesensko-zimsko hibernacijo iz katere se ne znam zbuditi ali pa se mogoče nočem. Veliko razmišljam, mogoče še preveč, daleč preveč.

Toliko dobrih idej in razmišljanj mi gre vsak dan po glavi. Namesto da bi jih takole zapisal, jih raje zadržim pri sebi in pozabim nanje, velikokrat v mišljenju, da jih bom mogoče bolje obdelal in zapisal, na koncu pa pozabim nanje. Bi se lahko že naučil tega. Še star rismki zakon pravi, da česar ni v spisih, tega ni na svetu(“Qoud non est in actis, non est in mundo.”). Rek s katerim se bolj nebi mogel strinjati in vprašanje kaj bi se že zapisalo, če bi ga prej upošteval. Vendar kar je mimo, je mimo. Zgodovino moramo upoštevati in se iz nje učiti za boljšo prihodnost.

Pred leti si nebi upal reči, da bom kdaj tukaj, kjer sem zdaj. Nisem si mislil, da bo tistih nekaj tednov, ki sem jih preživel v slovenski vojski, iz katere sem odšel s poškodovanim kolenom in propadlimi sanjami o tem, da bom nekoč človek, ki služi svoji domovini, tako vplivalo name, da sem zaradi tega obrnil lasten svet na glavo. Ampak, ko zdaj gledam nazaj v preteklost, vidim, da je vse to bilo vredno. Nova pot po kateri sem stopal je počasi postala moje novo življenje, moj “alter ego”.

Že od nekdaj sem bil ljubitelj zgodovine, nisem pa mislil, da bom poleg tega vzljubil “mit” bodibildinga. Želja o estetski obliki telesa je verjetno v vsakem od nas, le nekateri pa si upajo stopiti na pot, ki pelje do tega. Pred dvema letoma sem, po debati za šankom z zdaj žal že pokojnim prijateljem, sklenil narediti prve korake na tej poti in mislil, da bom po nekaj mesecih že izklesal tisto obliko, o kateri sem sanjaril. Le njemu, ki ga ni več, se moram zahvaliti, da sem našel to in da še vedno vztrajam na tej poti, po kateri bom hodil, upam da, večino svojega življenja. Tu se bolj nebi mogel strinjati z besedami, ki jih je v svoji knjigi zapisal Nejc Zaplotnik: “Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.”

Dve leti nazaj, sem bil prepričanja, da bo to hitra, kratka pot. Ampak postala je pot življenja, ki sem jo povezal s potjo zgodovine in ju skupaj združil v novo, v pot zgodovinarja in bodibilderja. Ko sem še istega leta vložil prošnjo za vpis na Filozofsko fakulteto na študij zgodovine in bil sprejet, se mi je odprala nova priložnost za izpopolnjenje tistega kar me je vedno zanimalo. Tako sem poleg telesa začel oblikovati še um, nov um, ki čisto drugače gleda na svet kot prejšnji in ga izpopolnjuje. In to zdaj na polno izkoriščam.

Vendar pa so prišla tudi mračna obdobja, ko sem že mislil vse skupaj zavreči, ko sem se spraševal čemu je tega treba, zakaj bi to delal, ipd. Izgleda pa, da stara pamet ni premagala nove in sem ostal vedno pozitiven, poizkušal tudi v najslabših časih odkriti vsaj malo pozitivnega, ki bi me peljalo naprej. Ali me je res na koncu le to stremenje k pozitivnemu pripeljalo na to mesto, kjer sem sedaj, ne vem, vendar pa verjamem, da me je. Verjamem pa tudi, da ima vsak, če le ostane v dobri veri sam s sabo in poizkuša tudi v slabem iskati dobro, možnost spremembe svojega življenja na bolje in stopiti na pot o kateri mogoče le sanjari. Kot že star pragovor pravi, je vsak svoje sreče kovač(“Quisque est fortunae suae faber.”).

Spet sem zašel v filozofijo. Včasih ne morem iz primeža razmišljanja in lahko bi uporabil Sokratove besede in rekel, da ob vsem razmišljanju “vem le to, da nič ne vem”. Naj ostane nadaljno razpredanje o mojem novem življenju tema novega zapisa.

V kategoriji Moje besede, Razmišljanje Tagi: , , , , ,

 

2 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. stricmarc  |  Petek, 8. Februar 2013 ob 10:05 am

    Samo razmišljanje brez akcije ne spremeni človeka. Morda res postane modrec, za katerega pa nihče ne ve.

  • 2. Komax  |  Petek, 8. Februar 2013 ob 9:01 pm

    Komax

    Se strinjam, včasih je dobro stopiti korak dalje, čeprav oklevajoče.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


Zgodovinski utrinki


Eksotična plesalka
O začetkih eksotičnega plesa so menenja deljena in obsegajo čas od Babilona pa do 20. stoletja. Prve pisno omembo najdemo v komediji Tomasa Otawaya iz leta 1681. Prav tako se pojavljajo omemebe eksotičnega plesa v različnih mitih. Že Sumerci omenjajo pohod boginje Inine v podzemlje (mit se povezuje z bibiljiskim plesom 7 tančic), pri Grkih je v 6.stol. pr.n.št. prišel v veljavo Solonov zakon, ki prepoveduje ples z odstranjevanjem oblek pred moškim občinstvom. V starem Rimu je eksotični ples del praznovanja Floralije. V Bizantinskem cesarstvu naj bi žena cesarja Justinijana 1. začela v življenju kot eksotična plesalka. Večji pojav eksotičnega plesa pa se začne konec 19. stoletja.

Koledarnik

Februar 2013
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728