Nekoč

Srednjeveški Dubrovnik

Četrtek, 13. September 2012

Komuna postaja republika

V 12. stoletju je Dubrovnik, takrat še pod Hrvaško oblastjo, že reguliral trgovske pogodbe z drugimi državami. Konec stoletja dosežejo svobodno trgovanje z Bizancem. Začetek 13. je prišel Dubrovnik pod Beneško republiko in mora plačevati tribut za trgovanje, ki je odnose med njima še poslabšal. Benetke uporabljajo Dubrovnik kot bazo v južnem Jadranu, mesto pa je ohranilo večino svoje neodvisnosti.

Mesto Dubrovnik

Od sredine 13. stoletja naprej kupuje Dubrovnik različne posesti: Lastovo, Pelješac, Ston, Mljet, Župo Dubrovačko in Konavlje. Z vsemi temi posestmi se ustvari osnova za nastajajočo republiko. Beneška oblast ostane do sredine 14. stoletja, ko so leta 1358 s strani ogrskega kralja prisiljeni podpisati pogodbo v Zadarju, v kateri se odpovejo Dubrovniku in velikemu delu Dalmacije. Dubrovnik pride pod ogrski vpliv, vendar pa vlada samostojno in brez večjega nadzora. Od tega časa naprej je Dubrovnik viden kot republika.Dubrovnik ima kot komuna ureditev z velikim svetom, ustanovljenim leta 1235, in posebnostjo svetom naprošenih – senat, na čelu katerega je komes. Pod republiko je na čelu rektor, ki se menja na dobo enega meseca. Mestni statut, kjer so obdelana vsa pravna vprašanja, se je ohranil iz leta 1272.

Srednjeveško regionalno trgovsko središče

Dubrovnik je predvsem zaradi svoje lege postal trgovsko zelo uspešno mesto. Trgovske poti potekajo po kopnem v treh smereh: 1. Trebinje – Bileča – Feča, 2. Trebinje – Neretva – Bosna, 3. Boka – Skadar – Kosovo polje – Vardar. Ob teh poteh so ustanovljene trgovske kolonije pod dubrovniško oblastjo.

Trgovci so v mestu združeni v trgovske kompanije – kolegance, ki so ustanovljene v zavarovalne namene, saj so trgovska potovanja nevarna. Vsaka koleganca traja le omejen čas in ob zaključku ene se prične naslednja. Za te potrebe je ustanovljena pisarna, ki shranjuje zapise notarjev in preverja njihovo delo, vodi pa jo kancelar. Zapisi se shranjujejo v mestnem arhivu, ki je do danes v celoti ohranjen.

Rektorska palača

V začetku 15. stoletja je bila zgrajena tudi tkalnica pod vodstvom mojstra Petra Pantele, ki je Dubrovniku še povečala prihodke. Nekaj let za ustanovitvijo tkalnice je z Osmanskim cesarstvom sklenjena pogodba po kateri mora Dubrovnik plačevati harač v višini 12.500 dukatov za zaščito. Na baselskem koncilu leta 1433 doseže Dubrovnik odobritev trgovanja z neverniki, kar mu še dodatno poveča trg.

Kasneje v 16. in 17. stoletju ima Dubrovnik floto 200 ladij s skupno nosilnostjo 66.000 ton, kar je dvojna količina, ki jo v tem času zmorejo Benetke ali Genova. Letni izvoz v Turčijo sega do 150.000 dukatov, v vojnih letih pa tudi do 7x več. Vse te ogromne količine denarja pričnejo vlagati v italijanske banke, tudi do 700.000 dukatov letno.

V kategoriji Faksimile Tagi: balkan, dubrovnik, evropa, jadran, srednji vek, zgodovina