Nekoč

Politična in družbena podoba zgodnjesrednjeveške JV Evrope – od ustanovitve Konstantinopolisa do leta 610

Sobota, 18. Avgust 2012

Jugovzhodna Evropa se je skozi celotno zgodovino spreminjala, tako družbeno kot politično in tudi čas od 4. so 7. stoletja ni izjema. Naselja so v stalnem razvoju, sploh tista ob glavnih prometnicah, kot sta Via Egnatia in Via Militaris, ki preko Balkana vodita v Carigrad.

Ostanek Vie Egnatie

Družbeno stanje je bilo v začetku tega obdobja v razpadu, predvsem je na to vplival razpad Rimskega imperija. Svobodno kmečko prebivalstvo je začelo propadati, nastali so koloni, kmetje odvisni od lastne zemlje. Obrtniki v mestih so se pričeli vključevati v korporacije, s strani države pa so, skupaj s trgovci, bili tudi obdavčeni.

Spremembe v družbi so se pokazale tudi po sprejetju krščanstva kot edine vere in opustitvi politeizma. Prihajalo je do uporov prebivalstva, ki je zavračalo novo vero in prihajalo je do menjave vere z vojaško pomočjo.

Nastale družbene probleme so reševali tudi preko vojaške organizacije in ne samo z uvajanjem novih reform. Okrepila se je obramba meja, vojaki na mejah pa so dobili v službo tudi posestvo za obdelavo, oproščeni pa so bili davka na posest.

V političnem pogledu je prišlo do velikih sprememb. Stara municipalna ureditev je propadla, nova upravna ureditev pa je bila v rokah cesarja in uradniškega aparata. Zasnovan je bil nov upravni sistem, podlaga za tisočletni obstoj Bizantinskega cesarstva.

Organizacija je postala centralizirana in hierarizirana, s cesarjem kot absolutnim vladarjem. Volitve vladarja so pripadale trem političnim skupinam: senatu, vojski in mestnemu prebivalstvu. Cesar je tako postal absolutni gospodar, vrhovni vodja vojske, vrhovni sodnik in edini zakonodajalec. Prav tako je imel verski naziv ‘božji sin’, kot vladar, ki je z božjo voljo nastavljen. Razvil se je cesarski kult.

Denarni davki so v začetni krizi izgubili na vrednosti, zato jih je cesar Dioklecijan zamenjal z dajatvami v naturi, kar se je uveljavilo v stalne državne dohodke. Kroženje denarja se je posledično zmanjšalo. Konstantin Veliki je uvedel nov denarni sistem, ki je temeljil na zlatniku – hiperperju.

Državna politika do krščanstva se je spremenila s priznanjem cesarja Teodozija I. kot edine državne vere. Vendar pa je med državo in cerkvijo prihajalo do zapletenih odnosov. Cesar je ščitil cerkev, država pa je iz nje črpala ideološko moč.

Cesar Justinijan, kip na stebru v Carigradu

Vpliv na politični razvoj je imela tudi nenehna obramba pred vdori barbarov. Prav to stalno vojskovanje na mejah je tudi omogočalo vdore Slovanov na Balkan. Cesar Justinijan je potem le obnovil enotnost in preprečil nadaljnje vpade, a so se vseeno proti koncu 6. in v  začetku 7,. stoletja pojavile državljanske vojne, narodne vstaje in vojaški upori. Prav eden izmed vojaških uporov je v 7. stoletju omogočil Slovansko naselitev in dokončno spremembo družbenega ustroja Jugovzhodne Evrope.

V kategoriji Faksimile Tagi: balkan, carigrad, evropa, zgodovina